Obdobje pandemije in lockdownov je vplivalo na naše dojemanje stanovanj, kjer smo morali preživeti veliko več časa kot prej. To so zaključki študije »Kakovost življenja doma med pandemijo«, ki je bila izvedena v sodelovanju z Łódź Design Festival z Biuro Badań Społecznych Question Mark, Ceramiko Paradyż in strokovnjaki.
Glavne predpostavke študije in izbor anketirancev
Cilj študije "Kakovost življenja doma med pandemijo" je bil preveriti, kako je pandemija koronavirusa spremenila odnos Poljakov do dojemanja njihovih stanovanj in ali izpolnjujejo vse potrebe v novi realnosti, ali pa so jih morda morali preurediti.
Ankete so se udeležili predvsem poklicno aktivni ljudje, stari od 25 do 50 let, ki živijo v mestih z več kot 100.000 prebivalci. in živijo v stanovanjih v bloku ali večnajemniški hiši, katerih površina ne presega 70 m². Izbira anketirancev ni bila naključna, saj se je prav za takšne ljudi izkazalo, da je več časa, preživetega doma v času pandemije, največji izziv. Majhen prostor svojih stanovanj so morali uporabiti za delo na daljavo, počitek, obroke ali igro z otroki.
V anketi je sodelovalo 366 ljudi, vključno s tistimi, ki živijo sami, v parih in z otroki. Kar 60 % anketirancev je bilo mladih do 35 let, z višjo izobrazbo (71 %), ki delajo v poklicih, ki zahtevajo strokovno znanje, in precej dobro situirani, saj je bil povprečni dohodek anketiranih gospodinjstev naveden pri najmanj PLN 10.000. PLN neto. Zanimivo je, da je kar 40 % anketirancev priznalo, da se je njihovo finančno stanje v času pandemije izboljšalo, kar je bil za marsikoga eden od razlogov za odločitev o zamenjavi stanovanja za večje ali celo hišo.
O čem je bila študija?
Raziskava je bila izvedena v obliki ankete, obogatena pa je bila tudi s 25 intervjuji v prosti obliki, ki so omogočili pridobitev natančnejših kvalitativnih podatkov. V obeh primerih so anketiranci delili svoje vtise o vsakodnevni rabi stanovanj v času pandemije in skušali ugotoviti, katere ureditvene rešitve so zahtevale spremembe ustrezno novim potrebam, na primer glede potrebe po delu na daljavo od doma ali preprosto preživljanju več časa doma. Med drugim so bili analizirani: takšni elementi apartmajev, kot so:
- kakovost zraka,
- temperatura,
- svetloba,
- akustika,
- funkcionalnost pohištva,
- dekorativna estetika.
Ključne ugotovitve študije "Kakovost življenja doma med pandemijo"
Poročilo študije je pokazalo, da je med pandemijo kar 73 % vprašanih spremenilo način ocenjevanja svojega stanovanja, kar je bilo tesno povezano z večjo količino časa, preživetega v njem. Anketiranci so opazili predvsem številne pomanjkljivosti v svojih »štirih kotih«, npr.:
- premalo svetlobe,
- previsoka temperatura v prostorih poleti,
- preveč hrupa zaradi pogostejših prenov med zaporami.
Za polovico vprašanih se je kot največja težava izkazalo nezadostno ločevanje zasebnega in poslovnega prostora v stanovanju. Samo 13 % anketiranih si je lahko privoščilo ločen delovni prostor.Vendar pa je veliko ljudi navedlo popolno neločevanje prostorov za delo in prosti čas in priznalo, da je to razlog za njihovo razočaranje in nezadovoljstvo s stanovanjskimi razmerami.
Potreba po ureditvi delovnega prostora doma je v mnogih primerih negativno vplivala tudi na estetiko interierja, kar je bilo težko združljivo s potrebo po skrbi za funkcionalnost in ergonomijo. Skupaj je kar 34 % vprašanih povedalo, da so zaradi pandemije svoje stanovanje začeli slabše dojemati, glavni razlog za to pa je premajhna kvadratura in neugodna notranja razporeditev.
Zanimiv del študije je bilo zbiranje informacij o tem, kako so se uporabniki stanovanj poskušali spoprijeti z omenjenimi težavami, torej kako so skušali izboljšati udobje uporabe svojih »mikro svetov«. Kot se je izkazalo, so priljubljene rešitve vključevale:
- izboljšava kopalniške opreme za ustvarjanje udobnega prostora za počitek, podobnega zdravilišču,
- nakup sodobnih kuhinjskih aparatov za lažjo pripravo jedi,
- opremljanje stanovanj z napravami, ki so prej veljale za luksuz, kot so čistilni roboti ali klimatske naprave,
- prenova stanovanj z dodatnim pohištvom - predvsem tistih za delo in za sprejem gostov v času lockdownov,
- prenove in notranja dekoracija,
- ločevanje con v stanovanju z dekorativnimi elementi,
- nakup domače opreme za šport in zabavo (npr. projektorji),
- urejanje mini vrtov na balkonih,
- uporaba osvetlitve za okrasitev prostorov,
- uveljavljanje načel minimalizma in omejevanje nakupov, npr. nakup rabljenega pohištva namesto novega ipd.
Številni anketiranci so priznali, da so jim lockdowni omogočili boljše razumevanje principov notranjega oblikovanja, kar jim bo v prihodnosti pomagalo pri ureditvi drugega stanovanja, na primer s pravilno razdelitvijo con ali zagotavljanjem ustrezne količine shranjevalnih površin.
Študija torej ugotavlja, da je zaradi pandemije veliko ljudi začelo pripisovati velik pomen udobju in funkcionalnosti stanovanja ter njegovi estetiki. Rezultati raziskave so bili podrobneje obravnavani na konferenci "Designing BETTER: Idealno stanovanje za nove čase" , organizirani v okviru posebne izdaje ŁDF - BETTER 2.0, na kateri je sodelovala Janina Bąk (statističarka in avtorica Janina Daily blog), Joanna PhD Jurga, Izabela Franckiewicz-Olczak in Aleksandra Podkońska iz Question Mark ter Katarzyna Księżopolska iz MAGAZIF-a.
